REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 18. avgust 2022
Na podlagi Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb mora investitor za graditev žičniške naprave pridobiti koncesijo za graditev, s katero pridobi pravico zgraditi in obratovati z žičniško napravo skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo. Na podlagi omenjenega zakona se brez objave javnega razpisa podeli koncesija za gradnjo žičniške naprave. V predmetnem primeru gre za nadomestno gradnjo žičniške naprave, kjer staro žičniško napravo, vlečnico Veliki vrh, upravljavec nadomešča z novo, bolj varno napravo, štirisedežnico Veliki vrh, zato se podeli koncesija brez razpisa, koncesionarju že obstoječih žičniških naprav. Uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sprememba uredbe odpravlja očitni redakcijski napaki in spreminja obseg obveznosti državnih organov za kritje stroškov storitev, ki so jih izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa opravili v okviru letov, oproščenih plačila pristojbin na terminalih.
Na pobudo Ministrstva za obrambo je Ministrstvo za infrastrukturo smo v zvezi s kritjem stroškov storitev, ki so jih izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa opravili v okviru letov, oproščenih pristojbin na terminalih, določili primerljivo ureditev kot za kritje stroškov storitev, ki so jih izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa opravili v okviru letov, oproščenih pristojbin na rutah, skladno z evropsko Uredbo o izvajanju izvedbene uredbe o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu.
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2022.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2022 se spreminja zaradi prilagoditve postopkov pregledov na kraju samem za površine in živali in zaradi prilagoditve kontrolnega sistema v zvezi z navzkrižno skladnostjo zaradi pandemije COVID-19. Le ta v državah članicah povzroča težave pri izvajanju pregledov na kraju samem za ukrepe skupne kmetijske politike. Prilagoditve zajemajo zmanjšanja stopenj kontrol pregledov na kraju samem, torej zmanjšanje samega števila kontrol, ki bodo letos opravljene in odstopanje od časovnega okvirja za izvedbo kontrol, tako da bo mogoče kontrole opraviti kadarkoli v letu 2022.
Vlada je izdala odločbo, s katero se Razvojnemu centru Novo mesto, svetovanje in razvoj d. o. o. in občinam Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč, Semič, Črnomelj, Metlika in Mestni občini Novo mesto ter Slovenskim železnicam, d. o. o. odobri sodelovanje pri ustanovitvi EZTS »Poti prihodnosti Ljubljana – Novo mesto – Karlovec – Zagreb«, s sedežem v Republiki Sloveniji, Podbreznik 15, Novo mesto.
[Page 2]
V okviru ureditve čezmejnega sodelovanja samoupravnih lokalnih skupnosti v državah članicah EU država članica na podlagi vloge občine ali drugega subjekta iz 3. člena Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (uredba) z odločbo odobri sodelovanje pri ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) in članstvo teh oseb v EZTS. Gre za samostojno pravno osebo javnega prava, ki s ciljem pospeševanja čezmejnega sodelovanja in uresničevanja kohezijske politike EU združuje samoupravne lokalne skupnosti iz dveh ali več držav članic EU ter izvaja skupne aktivnosti. V ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da je Razvojni center Novo mesto, svetovanje in razvoj d. o. o. oddal vlogo za odobritev sodelovanja pri ustanovitvi EZTS, v kateri je v imenu Občine Škofljice, Občine Grosuplje, Občine Ivančna Gorica, Občine Trebnje, Občina Mirna Peč, Občine Semič, Mestne občine Novo mesto, Občine Črnomelj, Občine Metlika in Slovenskih železnic d. o. o. ter v svojem imenu zaprosil za izdajo odločbe vlade na podlagi 7. člena uredbe. Ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo je ugotovilo, da občine in oba gospodarska subjekta izpolnjujejo z uredbo predpisane pogoje, in sicer gre za občine, navedene v peti alineji 3. člena uredbe in v primeru obeh gospodarskih subjektov za osebi javnega prava, ki imata status naročnika po Zakonu o javnem naročanju in kot takšna sodita med subjekte, ki imajo pravico po pravu Republike Slovenije, da sodelujeta pri ustanovitvi EZTS.
Vlada je sklenila, da ne sprejme ponudbe družbe Kompas Shop v višini 163.617,23 evra, 39.091,12 evra in 31.161,93 evra za odkup terjatev Republike Slovenije do družbe Vipap Videm Krško v prisilni poravnavi.
Komisija za odpiranje ponudb za prodajo terjatev države v postopkih prisilnih poravnav ali stečajev, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance, je junija letos prejela ponudbo družbe Kompas Shop za odkup treh terjatev države do družbe Vipap Videm Krško v prisilni poravnavi. Komisija je sprejela stališče, da se ponudba zavrne, čemur je sledila tudi vlada.
Vlada daje soglasje Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije k izvajanju projekta PROMETEJ, do katerega je Nadzorni svet sklada zavzel pozitivno stališče.
V letu 2021 se je sklad odzval pobudi za sodelovaje pri prijavi projekta PROMETEJ v okviru javnega razpisa Norveškega finančnega mehanizma. Namen programa Izobraževanje je krepiti človeški kapital in baze znanja. Cilj se bo dosegel s spodbujanjem institucionalnega sodelovanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja, z izboljšanim podpornim okoljem za naslovljene prikrajšane skupine ter izboljšanim usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Poseben poudarek programa je na spodbujanju aktivnega sodelovanja med institucijami iz Slovenije in institucijami z Norveške.
Prijavitelj projekta PROMETEJ je Ameriška gospodarska zbornica – AmCham Slovenija. Projekt naslavlja problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih skozi prizmo njihovega spola, morebitnega starševstva in poklicnega profila.
Vlada je sprejela Odgovor na poziv Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za izredno uskladitev minimalne plače in ga pošlje Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je dne 7. 7. 2022 na Vlado Republike Slovenije naslovila poziv za izredno uskladitev minimalne plače.
[Page 3]
Vlada v odgovoru na poziv ZSSS uvodoma pojasnjuje, da se zaveda problematike energetske in prehranske draginje, kar se odraža tudi v že sprejetih in predvidenih ukrepih za njeno reševanje.
Glede višine in usklajevanja minimalne plače pa Vlada Republike Slovenije ob navajanju veljavne ureditve izpostavlja strinjanje, da je treba glede na specifične okoliščine, v veliki meri povezane z energetsko krizo, čim prej ugotoviti novo višino minimalnih življenjskih stroškov in skladno z določbami Zakona o minimalni plači uskladiti tudi višino minimalne plače.
Izračun nove višine minimalnih življenjskih stroškov bo pripravljen v jeseni. V skladu z določbami ZMinP pa bo nato minister, pristojen za delo, po posvetovanju s socialnimi partnerji v čim krajšem času določil novo višino minimalne plače, ki bo ob upoštevanju vseh zakonskih kazalnikov odražala trende rasti minimalnih življenjskih stroškov.
Vlada je danes družbi Flycom Technologies iz Kranja in FLYCOM Aviation iz Brusnic pooblastila za opravljanje aerosnemanj za izdelavo kartografskih publikacij. Pooblastilo velja za skupen nastop obeh družb v okviru javnega naročila Ciklično lasersko skeniranje Slovenije 2023-2025.
Na podlagi Zakona o obrambi lahko aerosnemanja za izdelavo kartografskih publikacij opravljajo le pravne osebe, ki jih pooblasti vlada. Kranjska družba Flycom Technologies je skupaj s partnersko družbo FLYCOM Aviation iz Brusnic zaprosila za izdajo navedenega pooblastila za skupen nastop obeh družb, in sicer na razpisu za izvedbo javnega naročila Ciklično lasersko skeniranje Slovenije 2023-2025 naročnika – Geodetske uprave Republike Slovenije.
Obe družbi sta registrirani za izvajanje geofizikalnih meritev in kartiranja, predvideni zrakoplov DA 42 M-NG je ustrezno registriran. Družbi imata Pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju, za potrebe skupnega nastopa na razpisu pa tudi Pogodbo o sodelovanju na projektu Ciklično lasersko skeniranje Slovenije 2023-2025. S tem povezani družbi Flycom Technologies in FLYCOM Aviation izpolnjujeta vse formalne pogoje za pridobitev navedenega pooblastila.
Pooblastilo je zaradi varovanja obrambnega interesa omejeno na izvedbo javnega naročila Ciklično lasersko skeniranje Slovenije 2023-2025 naročnika, Geodetske uprave RS. Pooblastilo ne pomeni izdaje dovoljenja pristojnega organa za letenje zrakoplova skladno z Zakonom o letalstvu ali predpisi EU, za katere bo moral vlagatelj zaprositi ločeno.
Vlada je sprejela mnenje o pojasnilih Banke Slovenije v zvezi z zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena, 149.b, 149.c in 156. člena ter drugega stavka prvega odstavka 216. člena Zakona o kazenskem postopku in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih definira Register transakcijskih računov kot enotno informatizirano bazo podatkov o transakcijskih računih in sefih, o imetnikih transakcijskih računov, pooblaščencih imetnikov transakcijskih računov, dejanskih lastnikih transakcijskih računov, ter najemnikih sefov.
O neposrednem elektronskem dostopu do podatkov iz registra transakcijskih računov se lahko AJPES dogovori tudi z drugimi državnimi organi, ki so, na podlagi posebnega zakona, upravičeni za pridobitev podatkov iz registra. Nabor podatkov, do katerih lahko policija dostopa neposredno v Registru transakcijskih računov, ne sme biti širši od nabora podatkov, do katerega ima policija pravico dostopati na podlagi 156. člena Zakona o kazenskem postopku.
[Page 4]
Vlada je obravnavala in potrdila Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2021.
Komisija Vlade Republike Slovenije za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno je dolžna Vladi Republike Slovenije poročati o izvajanju in učinkih ZPDZC-1.
Poročilo zajema naslednja glavna poglavja (vsebina):
Vlada se je seznanila s poročilom Ministrstva za finance glede opravljenega nadzora nad Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in izdanih pisnih usmeritev za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2022.
Ministrstvo za finance skladno z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank izvaja nadzor nad poslovanjem DUTB, o tem pa vsake tri mesece obvesti vlado in državni zbor. DUTB je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila 25,8 milijona evrov prilivov iz upravljanja premoženja, kar predstavlja 1,2 % celotne prenosne vrednosti in 168 % realizacijo finančnega načrta za prvo četrtletje 2022. DUTB tudi redno servisira dolg. V prvem četrtletju letos je izvedla redno odplačilo glavnic v višini 24,3 milijona evrov.
Skladno z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji vlada enkrat letno poroča Državnemu zboru o izvajanju nacionalnega programa na področju izgradnje avtocest. Poročilo o izvajanju nacionalnega programa zajema ukrepe, katerih nosilec je DARS oz. je njihova izvedba v pristojnosti DARS.
Gradnja avtocest je v letu 2021 potekala na naslednjih projektih: dograditev predora Karavanke, odsek Velenje-Slovenj Gradec in protivetrna zaščita na odseku Razdrto-Vipava, Rebrnice. Na področju prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor so se izvajale aktivnosti na trinajstih projektih, med pomembnejše projekte v letu 2021 sodijo: Slovenj Gradec-Dravograd, Otiški vrh- Holmec, Ptuj-Markovci, povezovalna cesta Podgora-Letuš, Postojna-Jelšane, Koper-Dragonja, avtocestni priključek Kranj sever in plato Karavanke.
Na področju projektiranja so se izvajale aktivnosti za sledeče investicije: Koseze-Kozarje (razširitev v 6-pasovnico), avtocestni priključek Dragomer, Velenje–Slovenj Gradec, Šentrupert-
[Page 5]
Velenje, 3. razvojna os jug: Novo mesto-Maline (I. etapa - etapi 1 in 2, od AC A2 - NM do Revoza), 3. razvojna os jug: Novo mesto-Maline (I. etapa - etapi 3 in 4, od Revoza do Malin), Bertoška vpadnica, rekonstrukcija priključkov na AC obroču (Leskoškova, Letališka) ter 3. razvojna os jug: Maline-Metlika (Črnomelj) - 2. odsek.
Izvajala so se sanacijska dela na predoru Golovec. Obnovljenih je bilo 71,19 km smernih vozišč odsekov in priključkov. Hkrati z obnovo vozišč so potekale tudi obnove avtocestnih objektov.
Realizacija investicij v imenu in za račun Republike Slovenije je v letu 2021 znašala 9.683.425 evra, realizacija investicij v imenu in za račun DARS pa 123.924.949 evra.
Financiranje investicij v imenu in za račun DARS se je v letu 2021 zagotavljalo iz lastnih virov (cestnina), evropskih sredstev in zadolževanja.
Družba DARS je v letu 2021 prejela skupaj 10.923.324,68 evra evropskih nepovratnih sredstev. Skupna vrednost prejetih sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope za financiranje investicij v letu 2021 je znašala 1.766.637,59 evra. Na področju čezmejnega sodelovanja in harmonizacije aplikacij ITS so bila v letu 2021 prejeta sredstva v višini 816.397,25 evra. Prejeta so bila tudi evropska sredstva sklada za regionalni razvoj v višini 8.340.289,84 evra. Vsi ti prilivi so za izvedena dela v obdobju 2018-2021.
Vlada je sprejela Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022. Poročila o okolju nastajajo ciklično, praviloma vsake štiri leta, z njimi pa spremljamo stanje narave in okolja, sledimo izvajanju začrtane državne politike njunega varstva ter načrtujemo politike okolja in druge povezane politike.
Poročilo sestavljajo štirje sklopi, in sicer prikaz stanja delov okolja (vode, zrak, narava, tla, podnebje, morje); druge vsebine, povezane s stanjem okolja (ravnanje z odpadki, hrup in sevanja v okolju, biotehnologija, degradirana območja, nesreče v okolju); presečne vsebine s povezanimi področji (gospodarstvo, energetika, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, promet, zdravje, kemikalije) ter druge presečne vsebine (izobraževanje in ozaveščanje, sodelovanje z javnostjo, mednarodno sodelovanje, izvajanje okoljskih programov, javne službe varstva okolja, poraba sredstev in njihovi viri).
Poglavja so zasnovana tako, da poleg prikaza stanja na posameznem področju opišejo tudi z njimi povezane okoljevarstvene in druge ukrepe, prihodnje izzive in predloge za izboljšano delovanje.
Glede stanja okolja so ključna sporočila Poročila o okolju v Republiki Sloveniji v 2022:
[Page 6]
Poročilo prvič podrobno prikaže ekološki odtis, ki je v kombinaciji z biokapaciteto visoko sintezni kazalec stanja okolja, ki pa se še premalo uporablja pri načrtovanju in izvajanju politik, ki pomembno vplivajo na stanje okolja (mobilnostna, energetska, prehranska, gozdno-lesna). Ta kazalec tudi nastavi ogledalo prebivalcem Slovenije, ki smo raven razvoja dosegli in ga vzdržujemo oziroma višamo na račun netrajnostne rabe virov.
Na podlagi poročila lahko izpostavimo ključne prihodnje izzive okoljske politike. Med posamičnimi področji sta to obvladovanje podnebnih sprememb, še posebej prilagajanje nanje, in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na sistemski ravni pa ostaja prihodnji izziv bolj odločno in s podatki podprto vključevanje okoljskih in podnebnih ciljev v načrtovanje in izvajanje politik sektorjev, ki pomembno vplivajo na okolje in podnebje: energetika, promet, industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, graditev in turizem. Doseganje okoljskih in podnebnih ciljev je treba razumeti kot skupni cilj, saj robne pogoje njihovemu razvoju postavlja prav stanje okolja. Gledano širše pa bo treba gospodarski in družbeni razvoj umestiti v okvire zmogljivosti planeta, saj je od tega odvisna uresničitev okoljske vizije »dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta«.
Vlada je sprejela opredelitev Republike Slovenije v sodnem postopku v zadevi C-328/22 – tožba Evropske komisije proti Republiki Sloveniji pred Sodiščem Evropske unije zaradi neizpolnjevanja obveznostih iz 4., 5. in 15. člena Direktive Sveta 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode ter Priloge I (B) in (D) navedene direktive.
Vlada se je seznanila tudi z zahtevo Evropske komisije, da Sodišče Evropske unije Republiki Sloveniji naloži plačilo stroškov postopka.
Vlada je preučila tožbo Evropske Komisije in je v zvezi s tožbenimi navedbami pripravila odgovore in pojasnila, s katerimi daje Državnemu odvetništvu Republike Slovenije naslednja usmeritvena navodila za zastopanje oz. pripravo odgovora na tožbo:
[Page 7]
Iz navedenih razlogov Republika Slovenija v odgovoru na tožbo Sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku ne ugodi.
Vlada je na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke in razveljavitvi Direktive 2009/125/ES - 7854/22.
Republika Slovenija pozdravlja Predlog uredbe in njene ključne cilje izboljšanja delovanja notranjega trga z uvedbo zahtev za zasnovo trajnostnih in krožnih izdelkov, ki omogočajo zmanjšanje vpliva na okolje in racionalnejšo rabo virov ter usklajenost s širšimi politikami zelenega in digitalnega prehoda kot tudi varstva potrošnikov. Republika Slovenija se strinja, da je potrebno v luči ohranitve okolja in blaginje državljanov zagotoviti trajnostno rast z boljšim upravljanjem z viri in materiali pa tudi z izboljšanjem samih izdelkov. Podpira določitev minimalnih meril za energijsko učinkovitost, krožnost in splošno zmanjšanje okoljskega in podnebnega odtisa izdelkov.
Vendar pa Republika Slovenija ob tem opozarja, da predlagane rešitve predstavljajo dodatne obremenitve predvsem za mala in srednja podjetja, zato si bo Republika Slovenija v postopku usklajevanja prizadevala za izboljšanje besedila, da bo jasno, razumljivo, uravnoteženo in bo hkrati upoštevalo potrebe vseh deležnikov, ki delujejo na trgu. Republika Slovenija izraža tudi zaskrbljenost glede primernosti in obsega uporabe delegiranih aktov za dopolnitev predlagane uredbe ter v zvezi s predlogom uredbe izraža tudi skrb glede neusklajenosti predloga uredbe z zakonodajo EU na področju ravnanja z odpadki, na področju varstva potrošnikov in zakonodajo na področju kemikalij.
Republika Slovenija se strinja s Predlogom sklepa Sveta o podpisu, v imenu Unije, celovitega sporazuma o zračnem prevozu med državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami.
" Storitve zračnega prevoza med Evropsko Unijo (EU) in državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) se zdaj opravljajo na podlagi dvostranskih sporazumov med državami članicami EU in posameznimi državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Komisija je v Letalski strategiji za Evropo, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 7. decembra 2015. poudarila, da lahko s sprejetjem ambiciozne zunanje letalske politike prek pogajanj o celovitih letalskih sporazumih z jasnim poudarkom na rastočih trgih [...] EU prispeva k izboljšanju dostopa do trga in naložbenih priložnosti za evropsko letalstvo na pomembnih čezmorskih trgih, izboljšanju mednarodne povezljivosti Evrope ter zagotavljanju pravičnih in preglednih tržnih pogojev za letalske prevoznike EU“. Da bi izkoristili te prednosti, je Komisija Svetu priporočila, naj odobri začetek pogajanj o celovitih sporazumih na ravni EU o zračnem prevozu z več državami in regijami, med drugim z ASEAN.
[Page 8]
Celovit sporazum o zračnem prevozu med državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami je bil dosežen na pogajanjih s Komisijo v okviru pooblastila na podlagi sklepov Sveta z dne 7. junija 2016 in 26. maja 2020. Pogajalci so 2. junija 2021 dosegli dogovor o osnutku besedila celovitega sporazuma o zračnem prevozu med EU in ASEAN. Sporazum bo začel veljati, ko bodo vse države članice ASEAN, vse države članice EU in Unija dokončale svoje postopke ratifikacije ali odobritve. Lahko pa bo tudi začel veljati za Unijo in njene države članice ter vse države članice ASEAN razen Malezije, če bo Malezija edina država članica ASEAN, ki ga ne bo ratificirala. V tem primeru bo Sporazum začel veljati tudi za Malezijo, ko ga bo ta ratificirala. Cilji tega sporazuma so zlasti zagotavljanje lojalne konkurence, nediskriminacije, preglednosti in enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte, postopno odpiranje trga v smislu dostopa do rut in zmogljivosti, izboljšanje povezljivosti ter s tem zagotavljanje koristi za potrošnike in gospodarstvo.
Države članice ASEAN so med najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu in skupaj predstavljajo trg z več kot 650 milijoni ljudi. Z 11,2 milijona potnikov v letu 2019 je ASEAN skupno 13. največji partner Unije v letalstvu in ima močan potencial za nadaljnjo rast. Trenutni dvostranski sporazumi o letalstvu med državami članicami in posameznimi državami članicami ASEAN zagotavljajo določen vzajemni dostop do trgov, ki pa med posameznimi pari držav ostaja neenak. Poleg tega ti dvostranski sporazumi ne vsebujejo ustreznih določb o bistvenih elementih za preprečevanje zlorab na liberaliziranem trgu, kot so lojalna konkurenca, preglednost ali socialne zadeve. Olajšuje neposredne povezave med EU in ASEAN, s čimer bo pripomogel k zmanjšanju odvisnosti od povezovalnih letov prek vozlišč v tretjih državah. To ne bo koristilo le prevoznikom Unije, temveč se bo tako tudi zmanjšal okoljski odtis posameznih potovanj med EU in ASEAN, saj se bodo skrajšale rute letov ter zmanjšalo število vzletov in pristankov, kar je v skladu s cilji strategije za trajnostno in pametno mobilnost ter sporočila Komisije Evropski zeleni dogovor.
Državni zbor Republike Slovenije je s sklepom z dne 3. 6. 2016 podprl predlog Evropske komisije za začetek pogajanj glede Celovitega sporazuma o zračnem prevozu med državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami. Ker je doseženo besedilo skladno z izhodišči Evropske komisije za pogajanja, se Republika Slovenija strinja s podpisom navedenega sporazuma. Sporazum sočasno za vse letalske prevoznike Unije določa enake in enotne pogoje za dostop do trga ter vzpostavlja nove ureditve za regulativno sodelovanje in zbliževanje med Unijo in državami članicami ASEAN na področjih, ki so bistvena za varno, zanesljivo in učinkovito opravljanje storitev zračnega prevoza.
Določbe bodo prevladale nad ustreznimi določbami obstoječih dogovorov, ki so jih sklenile države članice EU in posamezne države članice ASEAN. Za Republiko Slovenijo se to nanaša na Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Malezije o zračnem prometu med njunima ozemljema in zunaj njunih ozemelj ter Sporazum o zračnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Singapur.
Republika Slovenija se s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta glede začasne razbremenitve od pravil o uporabi slotov na letališčih Skupnosti zaradi pandemije COVID-19 strinja in ji ne namerava nasprotovati.
Uredba Sveta o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti opredeljuje pravila, po katerih se letalskim prevoznikom določajo sloti, ki jih ti uporabljajo za lete na letališčih EU. 10. člen uredbe določa t.i. »uporabi ali izgubi« pravilo, po katerem morajo letalski prevozniki uporabiti 80% dodeljenih slotov v posamezni sezoni letenja, če želijo enaka zaporedja slotov ohraniti v prihodnji sezoni. Zaradi izbruha pandemije Covid-19 v letu 2020 ter posledično nepričakovanih in nenadnih omejitev zračnega prometa (v aprilu 2020 se je število letov zmanjšalo za 89% v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019) letalski prevozniki niso mogli več spoštovati pravil o uporabi slotov. EU je z namenom preprečitve finančnih in okoljskih posledic izvajanja »praznih letov« in hkrati omogočanja, da prevozniki ohranijo dodeljene slote, sprejela dve uredbi o spremembah Uredbe o slotih, s katerima je bilo pravilo o 80% obveznosti uporabe slotov začasno suspendirano. Hkrati je Evropska Komisija dobila pooblastilo, da je lahko do 21. februarja 2022
[Page 9]
sprejemala delegirane akte, s katerimi je lahko glede na sproten razvoj situacije v letalskem prometu prilagajala odstotek zahtevane uporabe slotov. V tem obdobju so bile sprejete tri delegirane uredbe, ki so v skladu z okrevanjem letalskega prometa postopoma povečevale odstotek zahtevane uporabe slotov. Kot dodatna varovalka pred nepredvidenimi posledicami vnovičnih omejitev letalskega prometa je bilo uvedeno tudi t.i. »force majeure« pravilo, ki omogoča dodatno olajšavo od uporabe slotov, če je neuporaba slotov posledica omejitev letalskega prometa, ki ga sprejmejo posamezne države zaradi obvladovanja epidemije (»JNUS - justified non-use of slots« pravilo).
V aktualni sezoni letenja, ki velja do 29. oktobra 2022, se uporablja pravilo o zahtevani 64% uporabi slotov, ki je bilo sprejeto z zadnjo delegirano uredbo v decembru 2021, še vedno pa je v veljavi pravilo »JNUS«. Pooblastilo Evropski Komisiji za sprejem novih delegiranih aktov je poteklo 21. februarja 2022, kar pomeni, da ta ne more več prilagajati omenjenih pravil in tako ob začetku zimske sezone letenja 2022 potečejo vsi do sedaj sprejeti ukrepi. Evropska Komisija je pri oblikovanju vseh dosedanjih ukrepov upoštevala na eni strani razmere glede razvoja epidemije, zaradi katerih je bil letalski promet omejen in je bilo treba olajšati pravila o uporabi slotov (zmanjševanje odstotka zahtevane uporabe) ter s tem zaščititi letalske prevoznike in njihove mreže letov, na drugi strani pa kljub razmeram zagotavljati konkurenčnost, povezljivost in učinkovito uporabo kapacitet letališč, kar je zahtevalo postopno zviševanje odstotka zahtevane uporabe.
Po podatkih Eurocontrola trenuten obseg letalskega prometa znotraj EU dosega 86% prometa iz enakega obdobja v letu 2019. Podobne stopnje okrevanja beleži tudi medcelinski letalski promet, z izjemo prometa med Evropo in Azijo, ki dosega zgolj 65% v primerjavi z letom 2019, predvsem zaradi novih epidemioloških omejitev, ki jih je uvedla Kitajska ter podaljšanih zračnih poti zaradi izogibanja zračnemu prostoru Rusije. Letalski promet naj bi v celotnem letu 2022 po osnovnem scenariju dosegel 92% obsega iz leta 2019 (pesimistični scenarij 83% in optimistični 96%). Na podlagi podatkov o okrevanju letalskega prometa predlog uredbe z začetkom zimske sezone 2022 predvideva prehod na standardno pravilo o 80% zahtevani uporabi slotov. Kljub temu pa je na podlagi dosedanjih izkušenj z razvojem epidemije ter nepredvidljivosti njenih posledic ter dodatne zaostritve razmer, kot posledice vojne v Ukrajini, smiselno sprejeti nekatere spremembe Uredbe o slotih, ki bodo zagotavljale pripravljenost na učinkovito soočenje s podobnimi nepredvidenimi situacijami v prihodnje.
Dosedanje aktivnosti Evropske Komisije v zvezi z oblikovanjem sprememb uredbe so vključevale predvsem zbiranje informacij vključenih deležnikov (v obliki javnega poziva), pri čemer je bila izražena močna in enotna podpora nadaljevanju olajšav v zvezi s pravili o slotih, predvsem ohranitvi »JNUS« pravila, usklajevanju koordinatorjev dodeljevanja slotov ter podaljšanju pooblastila Evropski Komisiji za sprejem delegiranih aktov. Še naprej pa prihaja do razlik v stališčih pri določitvi zahtevane stopnje uporabe slotov, pri čemer na eni strani nizkocenovni prevozniki in letališča zagovarjajo prehod na standardno pravilo z 80% stopnjo, na drugi strani pa večina ostalih prevoznikov zagovarja ohranitev trenutne 64% stopnje.
Na podlagi dosedanjih izkušenj, nepredvidljivosti razmer in morebitnih novih situacij, je predlog uredbe usmerjen k oblikovanju robustnega regulatornega okvira pravil dodeljevanja slotov, ki bo zmožen naslavljati morebitne prihodnje nepredvidene situacije. Obsega naslednje ključne spremembe: prehod na standardno pravilo z zahtevano 80% stopnjo uporabe slotov s 30. oktobrom 2022 (začetek zimske sezone letenja); podelitev pooblastila Evropski Komisiji (za čas od 29. oktobra 2022 do 26. marca 2024) za prilagajanje zahtevanih stopenj uporabe slotov, glede na vsakokratno situacijo in v primeru, ko obseg letalskega prometa pade pod 80% v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019; ohranitev pravila »JNUS«, ki letalskim družbam omogoča izjeme od pravil uporabe slotov zaradi višje sile v primeru novih omejitev letalskega prometa zaradi epidemioloških razmer. Dodatno je predvidena razširitev možnosti uporabe tega pravila tudi v primeru morebitnih drugih epidemioloških kriz (ne zgolj Covid-19), naravnih katastrof, političnih nemirov in podobnih situacij, ki bi negativno vplivale na letalski promet; ukrepe, povezane s posledicami agresije Rusije na Ukrajino, kar vključuje uporabo možnosti fleksibilne prerazporeditve zaporedij slotov. Poleg tega je med omenjenimi ukrepi tudi ta, da bodo imeli letalski prevozniki po ponovnem odprtju ukrajinskega zračnega prostora dodatno 16 tedensko obdobje, ko bodo lahko koristili olajšave v zvezi z neuporabo slotov za lete v Ukrajino in možnost, da Evropska Komisija zniža zahtevano stopnjo uporabe slotov posebej za lete med EU in Ukrajino
[Page 10]
kot dodatno spodbudo letalskim prevoznikom, da se po koncu vojne omogoči čim hitrejše okrevanje prometa.
Z omenjenim predlogom se nadaljuje uravnotežen pristop Evropske Komisije pri prilagajanju pravil uporabe slotov, ki je bilo v preteklih letih potrebno zaradi posledic Covid-19 na letalski promet. Dosedanji ukrepi so se izkazali kot učinkoviti, hkrati pa so enakomerno zasledovali tako nasprotujoče interese letalske panoge (prevoznikov, letališč) kot tudi konkurenčnost, povezljivost in učinkovito uporabo kapacitet. Predlagane spremembe Uredbe o slotih so smiselne zaradi morebitnih novih nepredvidenih situacij ter krepijo robustnost in odpornost evropskega letalstva. Na podlagi navedenega se Republika Slovenija s predlogom uredbe strinja in mu ne namerava nasprotovati.
Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (prenovitev).
Slovenija na splošno podpira predlog direktive, s katero se med drugim predlaga racionalizacija postopka obravnave vlog in povečanje njegove učinkovitosti. Imamo pa pomislek glede nekaterih predlaganih sprememb, med drugim glede spremembe, ki se nanaša na pristojnost za vložitev vloge. Predlog namreč vsebuje določbo, ki se nanaša na obveznost države članice, da mora ta državljanu tretje države, če mora vložiti vlogo za izdajo enotnega dovoljenja, omogočiti vložitev vloge iz tretje države kot tudi iz države članice, v kateri se državljan tretje države že zakonito nahaja. Določba je vsebinsko nekoliko nejasna, saj daje možnost za vložitev tako državljanu tretje države kot tudi delodajalcu, pri tem pa tudi ni jasno, ali je treba državljanu tretje države omogočiti vložitev vloge v državi članici, če se v njej zakonito že nahaja, tudi v primeru, ko nacionalna zakonodaja dopušča vložitev vloge v državi članici njegovemu delodajalcu.
Slovenija tudi podpira cilj predlagane spremembe, da se državljanom tretjih držav, imetnikom enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, omogoči, da v obdobju veljavnosti enotnega dovoljenja zamenjajo delodajalca in pri tem ohranijo zakonitost prebivanja v državi članici. Pri tem pa izražamo zadržanost do predloga, da se imetniku enotnega dovoljenja, ki izgubi zaposlitev, to ne odvzame še vsaj za obdobje treh mesecev. Predlagana ureditev bi namreč lahko povzročila, da se na ozemlju države članice nahaja tujec, ki ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje (npr. nima sredstev za preživljanje).
Predlog je sicer del svežnja dokumentov o zakonitih migracijah, v katerem Evropska komisija v okviru celovitega pristopa k migracijam, ki je bil določen v okviru pakta o migracijah in azilu. Gre za pravne, operativne in politične pobude, ki bodo koristile gospodarstvu EU, krepile sodelovanje s partnerskimi državami in dolgoročno izboljšale splošno upravljanje migracij. Trenutno veljavna direktiva o enotnem dovoljenju je bila sprejeta 13. decembra 2011.
Republika Slovenija podpira predlog FAST-CARE, s katerim bo EU državam članicam, regionalnim in lokalnim organom ter partnerjem pomagala pri odpravljanju posledic ruske agresije proti Ukrajini. FAST-CARE prinaša izboljšanje podpore EU ukrajinskim beguncem in možnost zamika izvedbe ključnih projektov iz obdobja 2014-2020, ki zaradi zvišanja cen, pomanjkanja surovin in delovne sile ne bodo dokončani v roku, v obdobje 2021-2027. Slovenija se, ob upoštevanju pravnega okvira za njeno izvajanje in upravljanje, zavzema za večjo prožnost kohezijske politike. V primeru nadaljnjega poslabšanja socialnih in ekonomskih razmer bodo dodatni ukrepi prožnosti potrebni.
[Page 11]
FAST-CARE je sicer nov celovit sveženj, ki razširja že zagotovljeno podporo v okviru kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi (CARE). Omogoča dodatno podporo in omogoča več prožnosti pri financiranju kohezijske politike. Sveženj uvaja spremembe zakonodaje o kohezijski politiki za obdobji 2014–2020 in 2021–2027, s ciljem dodatno pospešiti in poenostaviti podporo državam članicam pri vključevanju državljanov in državljank tretjih držav ter obenem še naprej pomagati regijam pri okrevanju po pandemiji covida-19.
Vlada se je danes seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora glede sodelovanja Republike Avstrije v Natovem centru odličnosti za pomoč varnostnim silam.
Natov center odličnosti za pomoč varnostnim silam s sedežem v Rimu je začel delovati decembra 2017 in je namenjen razvoju doktrin, strokovnih veščin in znanj ter izvajanju usposabljanja s področja pomoči varnostnim silam. Poleg Italije, ki je nosilna država, v navedenem centru sodelujeta Slovenija in Albanija, kot partnerska država želi sodelovati tudi Avstrija. Zato bo slednja v center napotila pripadnika in v skupni proračun prispevala 16.000 EUR letno. Sodelovanje Avstrije bo podrobno opredeljeno v tehničnem dogovoru.
Vlada se je danes seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Note o pristopu za sodelovanje pri podpori države gostiteljice in drugih obveznostih v Slovaški republiki (državi gostiteljici) za Natovo večnacionalno bojno skupino na Slovaškem.
Na podlagi sklepa Vlade z dne 11. aprila letos Slovenska vojska sodeluje v Natovi bojni skupini na Slovaškem, in sicer v okviru Aktivnosti okrepljene pozornosti. Češka, ki je vodilna država Natove bojne skupine na Slovaškem, in Slovaška kot država gostiteljica medsebojne obveznosti urejata s tehničnim dogovorom med obrambnima ministrstvoma obeh držav o Natovi večnacionalni bojni skupini na Slovaškem in zagotavljanju podpore države gostiteljice ter drugih obveznostih. K navedenemu tehničnemu dogovoru z dne 24. junija letos morajo z noto o pristopu pristopiti tudi vse druge države, ki sodelujejo v Natovi bojni skupini.
Tehnični dogovor opredeljuje podporo države gostiteljice, obveznosti države gostiteljice, vodilne države in držav pošiljateljic, varnostna vprašanja in zaščito sil, okoljevarstveni vidik, shranjevanje streliva, varovanje podatkov, nošenje uniforme in orožja, zagotavljanje zdravstvene oskrbe ter druge vidike podpore države gostiteljice.
Vlada se je danes seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora o zagotavljanju podpore države gostiteljice med vajo Ample Strike 2022.
Vaja Ample Strike 2022 je mednarodna vojaška vaja, ki bo med 22. avgustom in 18. septembrom letos potekala v helikopterski bazi Namest, vojaškemu vadišču Boletice, vojaškemu vadišču Libavá in v vojašnici Bechyne na Češkem. Slovenija bo na vaji sodelovala z letaloma PC-9M Hudournik v dnevnem in nočnem času ter z inštruktorjema kontrolorjev združenih ognjev. Vaja, na kateri bodo sodelovale tudi Češka, Estonija, Madžarska, Nemčija, Poljska in ZDA, je namenjena krepitvi mednarodnega sodelovanja s partnerskimi državami na področju usposabljanja kontrolorjev združenih ognjev in letalskega osebja.
Tehnični dogovor vsebuje določbe glede pravic in obveznosti udeležencev, predvsem glede zagotavljanja podpore države gostiteljice, finančnih in pravnih vidikov izvedbe vaje, nošenja orožja, zaščite sil, varstva okolja, ter zdravstvene oskrbe.
[Page 12]
Vlada se je seznanila s podpisom Sporazuma o nadaljnjem sodelovanju v projektu Akcijske mreže za merjenje zdravstvene pismenosti prebivalstva (M-POHL) in organizacijske zdravstvene pismenosti.
Glavni cilj mreže M-POHL, ki jo je leta 2018 ustanovila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je podpreti politike in prakse za dvig zdravstvene pismenosti prebivalstva. Leto kasneje se je v mrežo vključilo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, ki je z mrežo M-POHL podpisalo Sporazum o skupnem projektu Raziskava zdravstvene pismenosti prebivalstva 2019-2021 (RZP19) z namenom pridobiti visokokakovostne podatke za primerjal analizo zdravstvene pismenosti prebivalstva.
V obdobju od leta 2019 do 2021 je 20 sodelujočih državah evropske regije SZO zbiralo primerljive podatke o zdravstveni pismenosti prebivalstva na podlagi katerih je bilo ustvarjeno mednarodno poročilo z opredelitvami področij in ciljnih skupin, ki potrebujejo posebno pozornost v luči krepitve zdravstvene pismenosti.
Podpis sporazuma je potreben za pospešitev in poglabljanje sodelovanja med Ministrstvom za zdravje in mrežo M-POHL ter za pripravo nove skupne raziskave RZP 2023–2025. Sporazum prav tako predstavlja pravno podlago za plačilo članarine, ki je predpogoj za izvajanje projektnih aktivnosti in doseganja kazalnikov projekta ZaPiS. Ocenjena vrednost stroškov nadaljnjega, 4 letnega sodelovanja v omenjeni mreži znaša nekaj več kot 12 tisoč evrov.
Vlada je sprejela mnenje o Predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin, mnenje o Predlogu Zakona o financiranju pokrajin in mnenje o Predlogu zakona o pokrajinah. Vlada omenjena mnenja pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Državni zbor Republike Slovenije je Vlado Republike Slovenije 7. 7. 2022 pozval k mnenju o Predlogu zakona o pokrajinah (ZPok), Predlogu zakona o financiranju pokrajin (ZFPok), 8. 7. 2022 pa še k mnenju o Predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin (ZUPok). Predloge zakonov je v obravnavo predložil Državni svet Republike Slovenije (državni svet). Gre za vsebinsko medsebojno povezane predloge, ki dajejo normativni okvir pobudi za ustanovitev pokrajin.
Vlada se je s predlogi navedenih treh zakonov seznanila in k vsakemu od teh sprejela mnenje, v katerem so natančno navedeni razlogi, zakaj predlogov zakonov ne podpira.
Vlada si prizadeva za pospešen razvoj vseh regij, pa vendar ocenjuje, da bo regionalizacija ob vseh izzivih, s katerimi se Slovenija sooča (svetovna varnost, energetska in podnebna kriza ter soočanje z epidemiološkimi razmerami zaradi civid-19,...) ta težko med prioritetami prihodnjega leta. Predlogi tako imenovane pokrajinske zakonodaje namreč spreminjajo in rušijo celotni sistem državne uprave, kot jo poznamo v tem trenutku. Vlada ocenjuje, da je trenutno nujna krepitev institucij regionalnega razvoja, ki jih imamo že danes, regionalnih razvojnih svetov in regionalnih razvojnih agencij, ki bi lahko opravljale razvojno funkcijo regij in pokrajin.
Vsebina vseh treh predlogov zakonov je medsebojno povezana, zato se v mnenjih k posameznim predlogom ni bilo mogoče izogniti nekaterim skupnim ugotovitvam. Kot omenjeno predlogi navedenih zakonov predvidevajo obsežno teritorialno, upravno politično in fiskalno decentralizacijo.
Z vidika nalog in pristojnosti na primer predlog zakona o pokrajinah predvideva zahtevno upravno politično reformo, ki bi zahtevala ne le ustanovitev novih upravno političnih struktur, pač pa tudi celovito reformo državne uprave. V procesu ustanavljanja pokrajin sta z ustavnega vidika posebej
[Page 13]
pomembni vprašanji ureditve pristojnosti pokrajin, ki se mora gibati med pristojnostmi države in pristojnostmi občine ter ureditve financiranja pokrajin, ki pa je v vsebinski soodvisnosti z dodeljenimi pristojnostmi. Določitev pristojnosti pokrajin je posebej zahtevno, saj morajo biti pristojnosti v skladu s funkcijo pokrajine, na drugi strani pa pravno čim bolj razmejene od pristojnosti države na eni strani in občine na drugi strani. Temeljno vodilo za decentralizacijo Slovenije je načelo subsidiarnosti in zakonodajalec mora jasno razmejiti pristojnosti med občino, pokrajino in državo, saj se bo le na ta način lahko ugotavljala obveznost in odgovornost centralne oblasti in decentraliziranih oblasti.
Pokrajine naj bi predvsem prispevale k skladnejšemu razvoju Slovenije, razvojne razlike med posameznimi območji v Sloveniji pa bi se morale zmanjšati. Zato bi morale pokrajine razpolagati z gospodarskimi, človeškimi in infrastrukturnimi viri za izkoriščanje lastnega razvojnega potenciala in temeljiti na tako imenovanem endogenem razvojnem konceptu. Ta se izvaja kot povezovanje notranjih razvojnih pobud po načelu od spodaj navzgor. Samo finančno samostojne in s fiskalno avtonomnostjo stimulirane pokrajine bi lahko dosegle želene učinke spodbujevalca razvoja v družbi.
Pokrajine naj bi opravljale le regionalne in ne tudi prenesenih državnih nalog. V Republiki Sloveniji državni organi s svojo teritorialno organizacijo zagotavljajo za prebivalce vse storitve, zato ni razloga, da bi te naloge prenašali na samoupravne lokalne ali regionalne oblasti. Pokrajin ob ustanovitvi ne bi smeli obremeniti z obsežnejšim izvajanjem državnih funkcij, temveč jim je treba dati najprej njihovo regionalno vsebino, to so njihove izvirne naloge, ki omogočajo uveljavljanje interesov, ki se oblikujejo na regionalni ravni. Prenos državnih nalog na pokrajine ali na občine bi bil utemeljen takrat, če ne bi bilo že organizirane dobro delujoče mreže državnih organov po celotnem ozemlju Republike Slovenije. Pri prenesenih državnih nalogah namreč država ohrani regulativno in nadzorno funkcijo nad izvajanjem teh nalog, zato s samim prenosom na drugo oblast ne dosežemo samoumevne večje učinkovitosti ali manjših stroškov. Takšen prenos tudi ni decentralizacija nalog, temveč zgolj prerazporeditev na drug organ brez prenosa regulatornih pristojnosti, zato upravna teorija takšen prenos definira kot dekoncentracijo.
Vlada ugotavlja, da v dosedanjih poskusih tudi ni bilo doseženo politično soglasje o tem, kakšne naloge naj bi opravljale pokrajine, predvsem pa, koliko naj bi jih bilo. Nenazadnje tudi rezultat in udeležba na posvetovalnem referendumu, ki ga je leta 2008 o prvem paketu pokrajinske zakonodaje razpisal Državni zbor, kažeta na to, da niti širša javnost pokrajin ni prepoznala kot dejavnik decentralizacije oblasti v državi. O predlogu je bil izveden posvetovalni referendum o območjih pokrajin v Sloveniji, njihovih imenih in o statusu Mestne občine Ljubljana. Udeležba je bila okoli 11%.
Vlada ocenjuje, da bi bilo mogoče na regionalni ravni zagotoviti skupno izvajanje razvojnih nalog, kar je temeljna naloga regij. S krepitvijo funkcijskih regij bi vlada lažje dosegala zastavljeno razvojno vizijo Slovenije. Zato vlada podpira tudi iskanje možnosti v smeri krepitve že vzpostavljenih institucij upravljanja na regionalni ravni in funkcionalne regionalizacije tako, da se poveže delovanje že obstoječih oblasti z drugimi strukturami na geografsko zaokroženem območju.
Vlada je sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov).
Državni svet Republike Slovenije je poslal Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu. S predlogom želi podrobneje urediti sistem uporabe lovskih psov v lovišču in odpraviti prepoved uporabe umetnih virov svetlobe pri lovu. Vlada predloga ne podpira, saj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pripravlja spremembe in dopolnitve ZDLov ter podzakonskih predpisov, ki med drugim obravnavajo tudi del sprememb, ki so zajete v predlogu.
[Page 14]
Vlada je potrdila besedilo Predloga zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, ki ga je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravilo skupaj s predstavniki gospodarstva, na podlagi podatkov Svetovne banke ter pregleda ukrepov držav članic EU. Predlog zakona predvideva dovoljeno državno pomoč v skladu z Začasnim okvirom za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini. V ta namen bo država zagotovila 40 milijonov evrov.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han ocenjuje, da »gre za ukrep, ki podjetjem v letošnjem letu pomaga ublažiti učinke cenovnih šokov.« Obenem dodaja, da zakon predvideva nadaljevanje pomoči tudi v letu 2023, v kolikor bo Evropska komisija to omogočila s podaljšanjem Začasnega kriznega okvira. »Temeljni cilj predloga zakona je ohranitev konkurenčnosti, zaposlenosti in razvojne sposobnosti slovenskega gospodarstva. Ukrep smo pripravljali skupaj z gospodarstvom in veseli me, da smo tudi v okviru včerajšnje Gospodarske koordinacije zaključili, da predstavlja učinkovito pomoč gospodarstvu na podlagi dejansko spremenjenega položaja podjetij,« je zadovoljen minister Han.
Upravičenci do pomoči po predlogu zakona so pravne ali fizične osebe, ki so opravljanje gospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji registrirale do 1. decembra 2021. Izvzeti so subjekti, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo in ribištvom. Poleg tega upravičenec na dan oddaje vloge ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ter ne sme imeti ne predloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta v višini 50 evrov. Do državne pomoči niso upravičena tista podjetja, ki so upravičena do regulirane cene zemeljskega plina oziroma električne energije po drugih uredbah.
Država bo podjetjem pomagala s sofinanciranjem 30 % stroškov električne energije in zemeljskega plina v letu 2022 nad dvakratnikom dviga cen teh dveh energentov v letu 2021, izračun upravičenih stroškov pa je narejen po metodologiji Evropske komisije in se nanaša na obdobje med 1. junijem in 31. decembrom 2022. Ukrep bo izvajala Javna agencija SPIRIT Slovenija, nadzor pa poleg nje še Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Predlog zakona predvideva tri vrste pomoči za gospodarstvo. Prva je enostavna pomoč, ki sledi pogojem iz točke 2.1 Začasnega kriznega okvira in lahko znaša do 500.000 evrov in do 30 % upravičenih stroškov. Druga je posebna pomoč, ki temelji na pogojih iz točke 2.4 Začasnega kriznega okvira in je omejena z 2.000.000 evrov in do 30 % upravičenih stroškov, pri čemer velja še dodatna omejitev, da je izračun upravičenih stroškov limitiran na največ 70 % porabe v enakem obdobju 2021 (od 1. septembra 2022 naprej). Tretja pomoč pa je namenjena energetsko intenzivnim podjetjem, kjer bo znesek pomoči prav tako omejen z 2.000.000 evrov, vendar pa bodo podjetja ob dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračila do 70 % upravičenih stroškov.
Vloge s podatki o stroških električne energije in zemeljskega plina za leto 2021 in za celotno obdobje junij do december 2022 bodo v primeru sprejetja zakona podjetja morala oddati v elektronsko aplikacijo Javne agencije SPIRIT Slovenija do 15. novembra 2022. Podatki za junij do september 2022 bodo temeljili na dejanskih računih, podatki za oktober do december 2022 pa bodo ocenjeni. Sledilo bo izplačilo prve tranše – torej za stroške, ki se nanašajo na obdobje med junijem in septembrom 2022 – to se pričakuje do konca leta. Za stroške, ki bodo nastali med oktobrom in decembrom 2022, pa bo SPIRIT Slovenija povračila nakazal do 15. marca 2022, in sicer na osnovi dejanskih podatkov, ki jih bodo podjetja oddala do 31. januarja 2023. Vlada Republike Slovenije bo zagotovila 20 milijonov evrov za izplačila do konca decembra in 20 milijonov evrov za plačila marca 2023.
Vlada je danes določila besedilo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Predlog bo vlada Državnemu zboru Republike Slovenije poslala v obravnavo po nujnem postopku.
[Page 15]
Sprejem zakona je nujen, da se za vse reševalne sestave čimprej uredi povračilo stroškov, ki nastajajo ob sodelovanju na intervencijah, ko je zaradi obsega naravne nesreče aktiviran državni načrt zaščite in reševanja. Zaradi obsega intervencije ob največjem požaru v naravnem okolju v Sloveniji na Goriškem Krasu je treba zagotoviti čimprejšnjo zanovitev reševalne opreme društev in nevladnih organizacij, ki so sodelovali na intervenciji, ter jim povrniti stroške, saj bo le tako zagotovljena njihova operativnost za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah. Hkrati jim bo z dodatnimi sredstvi, ki jih predvideva zakon, zagotovljena dodatna opremljenost in izboljšanje delovanja.
Z zakonom bo urejeno povračilo stroškov v primerih, ko društva in druge nevladne organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno službo, sodelujejo na intervencijah na podlagi državnega načrta zaščite in reševanja ali na podlagi odločitve poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije. Stroški bodo v teh primerih pokriti iz državnega proračuna.
Vlada lahko na podlagi poročila o intervenciji in glede na vrsto nesreče, upoštevajoč zlasti obseg nesreče, obseg vključenosti sil zaščite reševanja in pomoči, trajanje intervencije, zahtevnost intervencije in pogoje, v katerih je ta potekala, najkasneje v dveh mesecih od seznanitve s poročilom o intervenciji, določi, da se društvom in drugim nevladnim organizacijam, ki so sodelovale pri intervenciji na podlagi aktiviranega državnega načrta zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve republiškega poveljnika Civilne zaščite nameni finančna sredstva za dodatno opremljenost in izboljšanje delovanja v odstotku od zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji na prostovoljca, ki je sodeloval pri tej intervenciji, dnevno, in sicer do treh odstotkov povprečne plače za opravljanje dela do osem ur in do pet odstotkov povprečne plače za opravljanje dela nad osem ur.
Višina zneska oziroma odstotka bo določena glede na vrsto nesreče, upoštevajoč zlasti obseg nesreče, obseg vključenosti sil zaščite reševanja in pomoči, trajanje intervencije, zahtevnost intervencije in pogoje, v katerih je potekala intervencija ter skladno s proračunskimi možnostmi.
Dodatna namenska finančna sredstva nevladnim organizacijam na področju zaščite, reševanja in pomoči bodo nadgradila pripravljenost na podobne nesreče ter pozitivno vplivala in izboljšala sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Predlog zakona zato predstavlja tudi prispevek k uresničevanju Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2016-2022, ki med temeljnimi cilji določa tudi:
Ureja se tudi, da do ureditve v zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb ter zakona o dohodnini, za prostovoljna društva po prvi alineji drugega odstavka 59. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za namene uveljavljanja zmanjšanja davčne osnove po tej alineji, štejejo tudi druge nevladne organizacije.
Višine potrebnih sredstev ni mogoče vnaprej predvideti. Primeroma bi morali za gašenje požara v naravnem okolju na območju Goriškega Krasa zagotoviti sredstva v višini približno 1.500.000 EUR. Zakon bo imel pozitiven vpliv na finančna sredstva občin, ki jim sedaj v primeru aktivacije državnega načrta ali v primeru odločitve poveljnika Civilne zaščite ne bo treba kriti stroškov intervencije, prav tako bo lahko vlada društvom in nevladnim organizacijam, ki so sodelovale pri takšni intervenciji, dodelila dodatna sredstva za dodatno opremljenost in izboljšanje delovanja.
[Page 16]
Vlada je ugotovila, da je državni proračun za leto 2022 zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in nastanka novih obveznosti neuravnotežen, zato je danes sklenila, da 19. avgusta 2022 začasno zadrži izvrševanje izdatkov letošnjega proračuna. V prvem koraku gre za ukrep zadržanja ter omejevanja izdatkov, ki pa se bo glede na obseg potrebnih sprememb nadaljeval z aktivnostmi za pripravo rebalansa letošnjega proračuna.
Vlada je na današnji seji sprejela Usmeritve za hibridni način dela v državni upravi.
Pridobljene pozitivne izkušnje dela na domu v času epidemije COVID-19 in v času zaostrenih epidemioloških razmer zaradi bolezni COVID-19 so pokazale izredno fleksibilnost in agilnost opravljanja dela državne uprave, učinkovitost, zavzetost in motiviranost javnih uslužbencev, ki so delo opravljali na domu. Zato - ob upoštevanju pozitivnih izkušenj s takšnim načinom dela ter ob dejstvu, da je koronavirus SARS-CoV-2 še vedno prisoten med nami - vlada priporoča, da se delo na domu v organih državne uprave, tam kjer je to možno, v določenem obsegu omogoči tudi po koncu zaostrenih epidemioloških razmer.
Namen sprejetih usmeritev je v največji možni meri zagotoviti enoten način opravljanja dela na domu, pri čemer vlada priporoča hibridni način dela v državni upravi, kar pomeni, da je delovni teden javnega uslužbenca sestavljen iz dela na domu in dela v prostorih delodajalca.
Dela na domu javnemu uslužbencu ni mogoče odrediti in se izvaja ob soglasju delodajalca in javnega uslužbenca, pri čemer oceno o tem, ali javni uslužbenec na določenem delovnem mestu lahko opravlja delo na domu, podata neposredno nadrejeni oziroma predstojnik organa.
Vlada priporoča hibridni način dela na način kot ga za svoje zaposlene uvaja tudi Evropska komisija, in sicer da se delovni teden glede na možnosti delovnega procesa v organu izvede po modelu 1+2+2, kar pomeni da:
Dan, ko javni uslužbenec opravlja delo na domu, se lahko določi fiksno (na primer vsak četrtek), lahko pa se določi tudi dan, ko javni uslužbenec mora priti na delovno mesto (na primer vsak ponedeljek, ko so sklicani sestanki ali so uradne ure,...), lahko pa se določi tudi obveznost, da javni uslužbenec pride v prostore delodajalca na katerikoli delovni dan, ko je treba izvesti določeno opravilo.
Delo na domu v skladu s slovenskim pravnim redom ni pravica javnega uslužbenca, ki bi jo lahko javni uslužbenec zahteval, ali bi mu pripadala neodvisno od potreb delovnega procesa, temveč je to možnost, ki je soodvisna od delovnega procesa dela. Zato je, kot omenjeno, neposredno nadrejeni vodja tisti, ki lahko presoja in odloči, kdaj je fizična prisotnost posameznega javnega uslužbenca na delovnem mestu potrebna in kdaj ni. Delo na domu od delodajalca in delavca zahteva tudi medsebojno zaupanje in dobro komunikacijo.
Ob tem vlada poudarja, da usmeritve niso pravno zavezujoč akt, temveč pomenijo zgolj smernice oziroma priporočila za izvajanje hibridnega načina dela v državni upravi in so pomoč posameznim ministrstvom pri pripravi internih aktov, pri čemer se morajo upoštevati tudi posebnosti njihovega delovnega področja, vsebino izvajanja dejavnosti in potrebe delovnega procesa v posameznem organu državne uprave. Na določenih delovnih mestih se dela na domu namreč ne da opravljati, saj delovni proces takšnega načina dela ne dopušča, v določenih primerih pa to, glede na naravo dela, tudi ni smiselno ali ni izvedljivo.
[Page 17]
V primeru, da javni uslužbenec glede na potrebe delovnega procesa lahko opravlja delo na domu, mu delodajalec (če mu delovana sredstva to omogočajo), za takšno delo zagotovi osnovna delovna sredstva (na primer računalnik, zaslon, tipkovnico in miško, mobilni telefon in oddaljeni dostop do računalniške infrastrukture).
Javnemu uslužbencu za dan, ko opravlja delo na domu, pripada nadomestilo za uporabo lastnih sredstev (prostor, elektrika, komunikacijske povezave in podobno). Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev se določi v višini 2 evra na dan in se obračuna mesečno. Višina nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu mora biti določena v pogodbi o zaposlitvi.
Dela na domu javnemu uslužbencu ni mogoče odrediti in se izvaja ob soglasju delodajalca in javnega uslužbenca, predstavlja pa pomemben institut za naslavljanje sodobnih vsakodnevnih izzivov tako na strani javnega uslužbenca kot delodajalca.
Izkušnje kažejo, da omenjeni način dela pozitivno vpliva tudi na zmanjšanje stroškov povezanih z delom javnih uslužbencev v prostorih delodajalca (znižajo se stroški prevoza na delo, stroški, ki nastanejo zaradi uporabe prostora na primer za ogrevanje, hlajenje, deljenje pisarn uslužbencev,..), manj pa je tudi bolniških odsotnosti. Ob tem so pomembni tudi drugi pozitivni učinki kot so zmanjšanje ogljičnega odtisa in obremenjenosti prometne infrastrukture, kar prispeva k zavezam zelenega prehoda in pospešuje digitalizacijo.
Vlada se je seznanila s Poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2021, ki ga je sprejel Svet Agencije za energijo na 92. redni seji dne 28. 6. 2022.
V tem obdobju so se zaradi zmanjšane rabe energije, predvsem v gospodarstvu in prometu, zmanjšali izpusti toplogrednih plinov in obremenitve okolja.
Poraba električne energije v Sloveniji je bila v letu 2021 večja za 3,1 % in ni bila v celoti pokrita s proizvodnimi viri na območju Slovenije. Pokritost slovenske porabe (vključno z izgubami v sistemu in ob upoštevanju, da polovični delež proizvodnje NEK pripada Hrvaški) z domačo proizvodnjo je znašala približno 82,9 %. K domači proizvodnji največ prispevajo velike hidroelektrarne, termoelektrarne in jedrska elektrarna. Delež proizvedene električne energije v hidroelektrarnah in v elektrarnah na druge obnovljive vire se iz leta v leto spreminja glede na hidrološke in druge razmere ter tudi glede na obseg vlaganj v izgradnjo proizvodnih enot za izrabo obnovljivih virov. V letu 2021 je delež obnovljivih virov znašal 36,7 % vse proizvedene električne energije v Sloveniji, kar je 1,7 % več kot leta 2020. Elektrarne na fosilna goriva so k skupni proizvodnji prispevale 25,8 %, kar je 0,8 % manj kot leto prej, NEK pa 37,5 % vse proizvedene električne energije.
Za značilnega gospodinjskega odjemalca je bila končna cena dobavljene električne energije, ki vključuje vse sestavine cene električne energije, v letu 2021 za 7,4 % višja kot leta 2020. Cene so bile v letu 2021 najnižje v prvem četrtletju, do konca leta so cene samo še naraščale. Najvišje so bile v zadnjem četrtletju, ko je bila povprečna cene pasovne energije v Sloveniji 223,72 EUR/MWh. V letu 2021 se je povprečna cena pasovne energije na borzi v Sloveniji v primerjavi z letom 2020 zvišala za kar 206%, kar je zgodovinsko gledano najvišja letna povprečna vrednost. Število in delež menjav dobavitelja gospodinjskih odjemalcev v Sloveniji sta se kljub potencialnim prihrankom v zadnjih letih konstanto zniževala, vendar pa se je trend v zadnjem četrtletju leta 2021 začel spreminjati, zaradi dviga cen, a kljub temu je bilo menjav dobaviteljev 7,7 % manj kot preteklo leto.
Ocenjeni delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni porabi energije za leto 2021 je za 1,5 % nižji, kot delež OVE v letu 2020, in znaša 23,5 %. Pomemben vpliv na znižanje deleža ima ponovno povečanje porabe energije v letu 2021 glede na leto 2020, ko je poraba energentov zaradi epidemije covida-19 močno padla. Čeprav je Slovenija za leto 2020 dosegla zastavljeni ciljni delež OVE, je napredek Slovenije po letu 2005 med vsemi državami EU najmanjši.
[Page 18]
Ocenjeni delež OVE v sektorju električne energije za leto 2021 pa znaša 34,9 % ter je le za 0,2 % nižji od doseženega v letu 2020, ko je zmanjšanje porabe električne energije močno vplivalo na doseženi delež OVE v končni bruto porabi električne energije. V povprečju je več kot 90 % električne energije iz OVE proizvedene v hidroelektrarnah. Pomemben vpliv na razvoj rabe OVE v zadnjih letih ima tudi samooskrba končnih odjemalcev. Ta se izvaja na podlagi Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, namenjen pa je gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem, ki proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz OVE priključijo na notranjo inštalacijo stavb, na katere so nameščene. V letu 2021 je bilo na novo priključenih že 5810 naprav s skupno priključno močjo skoraj 93 MW. V letu 2021 je tako obratovalo že 14.451 naprav za samooskrbo s skupno priključno močjo 195 MW in povprečno priključno močjo 13,5 kW. Hkrati z naraščanjem števila odjemalcev s samooskrbo narašča tudi povprečna moč naprav za samooskrbo, ki je v letu 2021 znašala 15,9 kW. Naraščanje moči naprav za samooskrbo je mogoče povezati z vedno večjo uporabo električne energije za ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami, v zadnjem času pa postaja zanimiva tudi samooskrba v povezavi s polnjenjem električnih vozil na domu. Zaradi podaljševanja časa, potrebnega za izdajo soglasja za priključitev teh naprav, se je pa izrazito poslabšala raven komercialne kakovosti na področju priključevanja.
Sistemske storitve so storitve, ki jih mora zagotavljati operater prenosnega sistema, da omogoči normalno obratovanje celotnega elektroenergetskega sistema. Frekvenčne sistemske storitve sodijo med storitve izravnave v elektroenergetskem sistemu. Od 19. januarja je Slovenija del območja meddržavne izmenjave rezerv za vzdrževanje frekvence. Leto 2021 sta na področju izravnave zaznamovala prehod na 15-minutni obračunski interval in veliko povišanje cen odstopanj, ki je posledica razmer na evropskem trgu. Slovenija se uvršča med vodilne evropske države pri nameščanju naprednih merilnih naprav. Konec leta 2021 je bilo že 88,1 % uporabnikov na distribucijskem sistemu opremljenih z naprednimi merilnimi napravami, 84,3 % pa jih je bilo dejansko povezanih v daljinski zajem merilnih podatkov.
Agencija za energijo v svojem poročilu ugotavlja, da je bila skupna poraba domačih odjemalcev zemeljskega plina 10.163 GWh oziroma 6 % višja kot leto prej in je dosegla najvišjo vrednost porabe v zadnjem desetletju. Poraba se je na splošno povečala pri vseh skupinah odjemalcev. V prvih osmih mesecih leta 2021 se najnižje cene zemeljskega plina na maloprodajnem trgu skoraj niso spreminjale. Septembra se je najnižja cena začela zviševati, nadaljnje zvišanje najnižje cene pa je sledilo novembra. Ob koncu leta je bila najnižja ponujena cena 15 % višja kot ob začetku leta. Višanje maloprodajnih cen je posledica zvišanja veleprodajnih cen na veleprodajnih trgih zemeljskega plina v Evropi. Končne cene zemeljskega plina za značilne gospodinjske odjemalce v Sloveniji še naprej ostajajo pod povprečjem cen v EU, medtem ko so za značilne poslovne odjemalce 8,9 % nad povprečjem EU.
Energetska učinkovitost je med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev trajnostne energetske politike. Slovenija večino prihrankov energije, s katerimi uresničuje zastavljene cilje energetske učinkovitosti, doseže z izvajanjem ukrepov v sistemu obveznega doseganja prihrankov energije, ki zavezuje dobavitelje energentov končnim odjemalcem, in z alternativnim programom ukrepov energetske učinkovitosti, ki ga izvaja Eko sklad. Zavezanci za doseganje prihrankov energije so dobavitelji električne energije, toplote, zemeljskega plina ter tekočih in trdnih goriv končnim odjemalcem, ki so morali s prispevkom k izvedbi ukrepov učinkovite rabe energije v letu 2021 na letni ravni zagotoviti 0,8 % prihranka energije od prodanih količin energije končnim odjemalcem v letu 2020.
V Sloveniji je v letu 2021 oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov toplote zagotavljalo 54 distributerjev toplote. Distribucija se je izvajala v 69 občinah iz 112 distribucijskih sistemov. Poraba toplote odjemalcev iz evidentiranih distribucijskih sistemov je bila 12,3 % večja kot leto prej, v primerjavi z letom 2019 pa večja za 10,4 % kljub povečanemu deležu toplotno saniranih ovojev eno- in večstanovanjskih stavb. Vzrok je predvsem v večjem letnem temperaturnem primanjkljaju v primerjavi s temperaturnimi primanjkljaji v zadnjih treh letih ter povečanem številu oskrbovanih gospodinjskih in poslovnih odjemalcev. Glavni primarni energent za proizvodnjo toplote za oskrbo distribucijskih sistemov ostaja premog s 47-odstotnim deležem, sledi mu zemeljski plin z 31,48 % in ostali primarni energenti z 21,52-odstotnim deležem. Povprečna mesečna maloprodajna cena toplote za gospodinjske odjemalce se je skoraj v vseh občinah glede na leto prej v povprečju povečala za 12 %.
[Page 19]
Poročilo podrobno prikazuje stanje in razvoj trgov z električno energijo in zemeljskim plinom, doseganje ciljev na področjih proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje, predstavljeni so tudi doseženi prihranki energije z učinkovito rabo ter oskrba s toploto. Ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da je poročilo korektno in daje dober pregled nad dogajanjem v energetiki v letu 2021.
Republika Slovenija je zagovornica učinkovitega multilateralizma. Pri zasledovanju svojih zunanjepolitičnih ciljev in interesov, vključno s cilji na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, sodeluje s številnimi mednarodnimi organizacijami, tako pri oblikovanju politik kot tudi pri izvajanju aktivnosti na terenu. V skladu z zakonodajnimi in strateškimi dokumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije, ter glede na aktualne razvojne in humanitarne potrebe, Ministrstvo za zunanje zadeve predlaga, da v letu 2022 Slovenija mednarodnim in drugim organizacijam s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja ter humanitarne pomoči plača naslednje prispevke v skupni višini 570. 000 evrov, in sicer v:
Vlada je sprejela Sklep o potrditvi Načrta sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), podpisanega na Dunaju 30. junija 2022 in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Na rednem dvostranskem srečanju med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) sta se obe strani dogovorili za pripravo skupnega dolgoročnega strateškega dokumenta o medsebojnem sodelovanju na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Namen sodelovanja je uresničevanje Agende za trajnostni razvoj 2030, zlasti cilja trajnostnega razvoja (SDG) 9 o industriji, inovacijah in infrastrukturi za globalni napredek, prispeva pa sodelovanje z UNIDO tudi k uresničevanju drugih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih kot prednostne
[Page 20]
opredeljuje Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030.
V načrtu sodelovanja je navedeno, da bo skupno sodelovanje med UNIDO in Vlado Republike Slovenije temeljilo na povpraševanju partnerskih držav, predvsem tistih, ki najbolj potrebujejo razvojno podporo. Obe strani si bosta prizadevali za spodbujanje dejavnosti razvojnega sodelovanja s strani partnerskih držav in subjektov upravičenk. Poudarjeno je, da se obe strani strinjata, da lahko samo razvojna prizadevanja, ki temeljijo na potrebah in izhajajo iz lokalnih potreb, spodbudijo trajnostni učinek in dolgoročno oprijemljive rezultate.
Vlada je izdala odločbo o imenovanju Darka Sajka za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo z dnem 1. september 2022, in sicer do imenovanja direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 28. februarja 2023.
Vršilca dolžnosti generalnega direktorja je Vlada predlagala zaradi predlagane razrešitve sedanjega generalnega direktorja z dnem 31. avgust 2022 in zaradi zagotovitev nemotenega dela direktorata. Minister bo Uradniškemu svetu podal predlog za začetek postopka izvedbe javnega natečaja za položaj generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Vlada je izdala odločbo, da se mag. Evo Tomič razreši s položaja vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje v Ministrstvu za zunanje zadeve. Na položaj vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje v Ministrstvu za zunanje zadeve je bila imenovana z dnem 3.6.2022 in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.
Na mesto nje se z dnem 22. 8. 2022 imenuje za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje v Ministrstvu za zunanje zadeve Sanja Štiglic in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.
Vlada je izdala odločbo, s katero se mag. Dolores Kores z dnem 31. 8. 2022 razreši s položaja direktorice Urada Republike Slovenije za mladino. Obenem je izdala odločbo, s katero se mag. Tina Kosi s 1. septembrom 2022 imenuje na položaj vršilke dolžnosti direktorice Urada Republike Slovenije za mladino, in sicer do imenovanja direktorja oziroma direktorice po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.
Vlada je izdala odločbo, s katero se Alberta Nabernika s 1. 9. 2022 imenuje za vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za javni sektor, in sicer do imenovanja glavnega inšpektorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 28. 2. 2023. V skladu z devetim odstavkom 83. člena Zakona o javnih uslužbencih v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena
[Page 21]
tega zakona, lahko brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti.
Vlada je v svet javnega zavoda Park Škocjanske jame, do 15. 3. 2026, imenovala Majo Čepin kot predstavnica Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in mag. Barbaro Žižić Baumgartner kot predstavnico Ministrstva za kulturo. S tega mesta je vlada razrešila Jerneja Franca Premrla kot predstavnika Ministrstva za okolje in prostor in Draga Kreša kot predstavnika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Vlada je sklenila, da se v Svet javnega zavoda Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) za mandatno dobo štirih let od ustanovitvene seje Sveta CŠOD kot predstavnike ustanovitelja imenuje: dr. Eriko Rustja, Elviro Šušmelj, Katjo Jelen in Mitjo Maruška na predlog ministrstva, pristojnega za izobraževanje, Natašo Bucik na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo, ter Francija Hočevarja kot predstavnika uporabnikov, na predlog ministrstva, pristojnega za izobraževanje.
Vlada je sprejela Sklep o imenovanju članov Medresorske komisije za napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Člani medresorske skupine skrbijo za oblikovanje in izvajanje politike napotitev oseb iz Republike Slovenije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Skupino sestavljajo predsednik kot predstavnik ministrstva za zunanje zadeve in najmanj štirje člani. V primeru odsotnosti člane nadomestijo namestniki.
Vlada tako predlaga, da medresorsko komisijo za napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije sestavljajo:
[Page 22]
Vlada je za predstavnika Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu, in sicer na mesto svetovalca izvršnega direktorja konstituence Avstrije, Češke, Madžarske, Kosova, Slovaške, Slovenije in Turčije, za obdobje od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023 imenovala mag. Miho Pučnika.
Slovenija bo imela skladno z novim sporazumom o srednje- in vzhodnoevropski konstituenci, ki bo veljal od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2032, v skladu z rotacijsko shemo med državami konstituence sedem let zagotovljenega svojega predstavnika v Mednarodnem denarnem skladu, in sicer od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2024 in od 1. novembra 2027 do 31. oktobra 2032. V obdobju od 1. novembra 2024 do 31. oktobra 2027 pa bo imela Slovenija pravico imenovanja predstavnika, ki bi ga financirala z lastnimi sredstvi.
Banka Slovenije in Ministrstvo za finance na podlagi dogovora o skupnem predstavniku Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu in Skupini Svetovne banke izmenično predlagata skupnega predstavnika Slovenije za obdobje največ treh let. Vlada je novembra 2020 imenovala mag. Miho Pučnika iz Banke Slovenije na mesto svetovalca Slovenije v konstituenci Mednarodnega denarnega sklada za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. oktobra 2021 ter od 1. novembra 2021 do 31. oktobra 2022 na mesto svetovalca v konstituenci Skupine Svetovne banke.
Ker je bil konstituenčni sporazum Mednarodnega denarnega sklada za obdobje 2022–2032 obnovljen v obliki, ki Sloveniji omogoča mesto svetovalca v Mednarodnem denarnem skladu od 1. novembra 2022, je vlada mag. Miho Pučnika za predstavnika Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu imenovala še za obdobje od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023.
Vlada je v odboru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
Vlada je razrešila Blaža Košoroka, nekdanjega državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo, za koordinacijo med Vlado Republike Slovenije in operativno delovno skupino strokovnjakov, ki pomaga Državnemu odvetništvu Republike Slovenije pri zastopanju Republike Slovenije v napovedani mednarodni arbitraži med podjetji Ascent Resources Plc in Ascent Slovenia Ltd ter Republiko Slovenijo.
[Page 23]
Vlada je s sklepom z dne 11. 2. 2021 zaradi boljše operativne povezanosti delovne skupine za pomoč pri zastopanju Republike Slovenije v postopku poskusa mirne rešitve spora in v postopku mednarodne investicijske arbitraže, če jo bosta vlagatelja Ascent Resources Plc in Ascent Slovenia Ltd sprožila zoper Republiko Slovenijo, in Državnega odvetništva Republike Slovenije v odnosu do Vlade Republike Slovenije imenovala koordinatorja Blaža Košoroka, državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo.
Z novim sklepom se predlaga njegova razrešitev zaradi prenehanja opravljanja funkcije državnega sekretarja.
Vlada je na današnji seji sprejela Zbirni kadrovski načrt (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2022 in 2023.
ZKN za leti 2022 in 2023 je pripravljen na podlagi:
Vlada je danes sklenila, da spremeni pooblastila uradnim osebam Ministrstva za finance za vodenje upravnih postopkov iz pristojnosti vlade.
Zaradi kadrovskih sprememb vlada preklicuje pooblastilo mag. Luciji Frlec in Poloni Lenardič, namesto njiju pa za vodenje upravnih postopkov iz pristojnosti vlade pooblašča Valentino Slana Husu. Poleg tega preklicuje pooblastilo Bojanu Briškemu in Jelki Jerina Mandič, namesto njiju pa pooblašča Matica Leščanca.
Vlada je sklenila, da ne soglaša s predlogom Hrvaške, da se premoženje v obliki 56.919 delnic Luke Zadar, ki je bilo na podlagi pravnomočne kazenske sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru odvzeto hrvaški družbi Diluculo, v celoti prenese na Hrvaško in tam uporabi za javni interes. Delnice bodo zato prodane, državi pa si bosta kupnino razdelili v enakih delih.
Družbi Diluculo d.o.o. s sedežem na Hrvaškem so bile s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 27. 5. 2020, ki je v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 21. 11. 2021 postala pravnomočna, skladno z Zakonom o kazenskem postopku odvzete omenjene delnice Luke Zadar, ki so knjižene na računu skrbnikov na Hrvaškem, v korist Slovenije.
[Page 24]
Sodišče je skladno z evropsko Uredbo o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu odločbo o odvzemu premoženja nezakonitega izvora posredovalo pristojnemu hrvaškemu organu v priznanje in izvršitev. Hrvaška oziroma pristojen organ je predlagal dva načina, kako ravnati z odvzetim premoženjem. Primarno je predlagal, da se premoženje uporabi za zadeve javnega interesa, zato je Slovenijo pozval k predložitvi soglasja, da se odvzete delnice na Hrvaškem uporabijo za javni interes. Podredno pa je predlagal, da se - če soglasje k prvemu predlogu ne bo podano – premoženje proda. V tem primeru skladno z evropsko uredbo izvršitveni organ delnice proda, državi pa si kupnino razdelita v enakih delih. Prodajo delnic bodo izvedli hrvaški organi in polovico kupnine prenesli na Slovenijo. Postopek bo spremljalo Okrožno sodišče v Mariboru, pravila pa sicer ne predvidevajo dodatnih ravnanj Slovenije.
Vlada je izdala odločbo, s katero je dne 18. avgust 2022 razrešila dr. Slobodana Šešuma kot člana sveta Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. Namesto njega z dnem 19. avgust 2022 in do konca mandata razrešenega člana, to je do 7. decembra 2022, kot predstavnico ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, imenuje Bernardo Gradišnik.
Hkrati je vlada namesto 23. junija 2022 razrešenega člana sveta Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, mag. Mateja Skočirja, z dnem 19. avgust 2022 in do konca mandata razrešenega člana, to je do 7. decembra 2022, kot predstavnico ministrstva, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo, imenovala dr. Anjo Kopač.